»Večno mesto« je s svojimi zgradbami iz starega in srednjega veka izjemen muzej na prostem. Na sliki od leve proti desni: slavolok Septimija Severja ter Vespazijanov in Saturnov tempelj.

Na Dunaju je stara arhitektura še vedno brezhibno ohranjena. Ena najbolj znanih zgradb je gotovo katedrala sv. Štefana, v ospredju fotografije pa je vidna kupola cerkve sv. Petra.

Luxembourg je nastal na strmi skalni planoti, kjer so ob mestnem jedru zrasle tudi številne trdnjave, zaradi katerih Luxembourg imenujejo »Gibraltar severa«.

Stari del tega mesta se razteza na levem bregu reke Garone, ki teče skozi Bordeaux v obliki luninega krajca, od koder izvira tudi vzdevek mesta: »lunino pristanišče«. V središču polkrožnega trga Place de la Bourse stoji Vodnjak treh gracij iz leta 1864.

Nekdanje glavno mesto kraljevine Galicije velja za tretje najpomembnejše romarsko središče katoliške vere. Središče starega mestnega jedra je katedrala z grobnico sv. Jakoba.

To dalmatinsko pristaniško mesto je bilo leta 385 pr. n. št. ustanovljeno kot grška kolonija. V 6. stoletju je prešlo pod bizantinsko oblast, nato pa mu je skoraj do konca 18. stoletja vladala Beneška republika.

Glavno mesto Hercegovine s Starim mostom čez Neretvo, ki je bil leta 1993 med vojno uničen, nato pa obnovljen in leta 2004 ponovno odprt. Leta 2005 se je uvrstil na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine.

Pod špansko vladavino je bila Havana eno najpomembnejših mest novega sveta. Iz tega obdobja izvirajo mnoge baročne in klasicistične zgradbe v starem mestnem jedru La Habana Vieja.

Quito, glavno mesto Ekvadorja, ki je nastalo na ruševinah inkovskega mesta, danes velja za kraj z največ kolonialnimi umetniškimi zakladi v Južni Ameriki. Biser kolonialne baročne arhitekture je cerkev sv. Dominika z razkošnim notranjim okrasjem.

Med letoma 1549 in 1763 je bil Salvador da Bahia prvo glavno mesto Brazilije. Stara mestna četrt se lahko pohvali z razkošnimi in pisanimi fasadami, med katerimi se dviga cerkev Naše ljube gospe sv. rožnega venca.