Škocjanske jame
Rudnik Idrija
Pragozd Krokar

SLOVENSKI SPOMENIKI NA SEZNAMU UNESCA

Slovenija se je na Unescov seznam svetovne dediščine doslej uvrstila s štirimi spomeniki. To so Škocjanske jame, rudnik živega srebra v Idriji, koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju ter starodavni bukovi gozdovi v pragozdu Krokar in rezervatu Snežnik Ždrocle.


  • Škocjanske jame

    Naravni biser slovenskega kraškega podzemlja je na Unescovem seznamu že od leta 1986. Gre za skoraj šest kilometrov dolg jamski sistem, ki je med največjimi v Evropi. Velikanski labirint z jamami, nenavadnimi kapniki in šumečimi slapovi je življenjski prostor številnih redkih rastlin in živali.
  • Rudnik živega srebra v Idriji

    Živo srebro so v njem kopali od leta 1490 do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja, na Unescov seznam se je uvrstil skupaj z rudnikom Almadén v osrednji Španiji. Več kot 500 let je bil rudnik v Idriji drugi največji rudnik živega srebra na svetu.
  • Koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju

    Gre za del znamenitosti, ki obsega 111 kolišč v šestih državah na območju Alp (Švica, Avstrija, Italija, Nemčija, Slovenija, Francija), zgrajenih med letoma 5000 in 500 pred našim štetjem. Dobro ohranjen les, drevaki in druge najdbe omogočajo natančno preučevanje življenja koliščarjev.
  • Starodavni bukovi gozdovi v pragozdu Krokar in rezervatu Snežnik Ždrocle

    Spomeniku naravne dediščine »Bukovi pragozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji« so dodali še gozdna območja iz desetih novih držav. Tako sta se še lani, leta 2017, na Unescov seznam uvrstila tudi pragozd Krokar in gozdni rezervat Snežnik Ždrocle.