Svetovno znano svetišče iz kamnitih krogov, nastalo okoli leta 3000 pr. n. št., obdaja 114 metrov širok krožni jarek. Do sedem metrov visoki monoliti, prineseni z več sto kilometrov oddaljenih območij, pa so verjetno naravnani po ozvezdjih.

Dolmeni ali prazgodovinska nagrobna znamenja so sestavljeni iz dveh visokih navpičnih kamnitih plošč, ki nosita podolgovat kamen. Ta je lahko debel več kot meter in tehta do 300 ton. Celotne zgradbe so visoke vsaj dva metra. Prvotno so tam pred pokopom »odložili« umrle.

Med dolmeni v osrednji Andaluziji je eden najbolj osupljivih gotovo Menga, dolg kar 50 metrov. Nastal naj bi pred več kot 5000 leti in je del gomile z dolgim hodnikom, ki vodi v grobnico z več prostori.

Na samotnem tihomorskem otoku, velikem samo 164 kvadratnih kilometrov, stoji več sto kipov, visokih tudi do deset metrov. Gre za ostanek polinezijske kulture, ki je otok naselila v 14. stoletju, pomen kipov pa je do danes zavit v skrivnost.

Spomeniki na otoku Mainland, glavnem otoku otočja Orkney pred obalo Škotske, so nastali od leta 3000 do leta 2000 pr. n. št. Eden najbolj znanih je King of Brodgar, kjer v krogu s premerom okoli 100 metrov stojijo do 4,5 metra visoki kamni.

Kdo je tri metre visoki jezdec iz Madare, je bila dolgo časa velika uganka. Veličastni skalni relief prikazuje jezdeca, ki s kopjem ubije leva. Znanstveniki domnevajo, da je bil jezdec v resnici kan Tervel, ki je vladal prvemu bolgarskemu cesarstvu.

Skupaj gre za 93 kamnitih krogov in številne tumule (gomile). Vsi kamniti krogi ležijo v bližini takšnih gomil, toda znanstvenikom medsebojne povezave še ni uspelo dokazati. Na fotografiji so kamniti stebri, postavljeni v nasproti si stoječi vrsti, v kraju Wassu ob srednjem toku reke Gambije.

»Stečki« na Balkanu pomenijo srednjeveške nagrobnike, bogato okrašene z reliefi in napisi. Pokojni, katerim so bili nagrobniki namenjeni, so bili pripadniki krščanske skupnosti, neodvisne od Katoliške in Pravoslavne cerkve. Na Balkanu naj bi bilo skoraj 60.000 stečkov, nastalih med 12. in 16. stoletjem.

Pleme Diquís je za znanstvenike še danes velika uganka, prav tako ni jasno, čemu so bile namenjene krogle različnih velikosti. Nekatere so kot teniške žogice, druge imajo premer do dveh metrov in so težke več ton. Do danes so jih odkrili več kot tristo.

Ena največjih arheoloških ugank Južne Amerike so do 2000 metrov dolge risbe, večinoma vpraskane v temno skorjo zgornjih slojev kamnin. Večina upodobitev je nastala v obdobju kulture Nazca (500 pr. n. št.–500 n. št). Doslej so odkrili kar 70 risb, ki prikazujejo različne živali in geometrijske like.