Borobudur, tempeljski kompleks na Javi, je najpomembnejše budistično svetišče zunaj Indije. Zgrajen je bil v 8. stoletju, znan pa je po kar 72 stupah (stavb v obliki kupole). Legenda pravi, da je Buda sam določil obliko stupe s tem, da je svoje beraško oblačilo zložil v obliko griča, na vrh položil svojo beraško skodelico in dodal še palico.

350 kilometrov južno od Teherana leži Isfahan, ki se je v 16. in 17. stoletju razvil v biser islamskega stavbarstva in učenosti. Izjemen arhitekturni kompleks je nekdanji Kraljevi trg, ki ga obdajajo veličastne zgradbe. Najpomembnejša je Imamova mošeja, ki očara s prelepo fasado in razkošno notranjostjo.

Arheološko najpomembnejši ostanek kulture Nabatejcev, ki so ga grški zgodovinarji imenovali »Petra« (»Skala«), leži na pol poti med Akabskim zalivom in Mrtvim morjem, v hribih Džebel Haruna. Najveličastnejše zgradbe so velikanske, v skalo vklesane grobnice z zvenečimi imeni, kot je »Faraonova zakladnica«.

Liparske otoke, ki ležijo okoli 40 kilometrov pred severno sicilijansko obalo, so na seznam svetovne dediščine uvrstili zaradi delovanja ognjenikov. K Liparskim otokom (Vetrnim otokom) sodi sedem otokov, med njimi pa je poleg Strombolija danes aktiven le še ognjenik Grande Fossa na otoku Vulcano.

Velikonočni otok naj bi v 14. stoletju naselili Polinezijci. Veličastni spomenik njihove kulture sestavlja več sto kipov, tako imenovanih »moaijev«, do deset metrov visokih figur iz tufa, ki stojijo na velikih ploščadih (»ahujih«). Izredno zanimiva je tudi pisava rongorongo, ki je neke vrste hieroglifska pisava.